Oddelek medicinske rehabilitacije

V oddelku medicinske rehabilitacije CUDV Dobrna združujemo strokovno znanje fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi. Skupaj vzdržujemo, vzpostavljamo in izboljšujemo številne sposobnosti ter zmogljivosti uporabnika, upoštevajoč njegov čutno-gibalni, socialni in kognitivni razvoj. Z različnimi metodami dela (razvojno nevrološka obravnava, hipoterapija, hidroterapija itd.) vplivamo, da razvije svoje optimalne telesne, duševne in socialne potenciale. Celoten program OMR je naravnan na izboljšanje ali vzdrževanje stanja na področju telesne zgradbe in funkcije, dejavnosti in sodelovanja, s prevencijo sekundarnih komplikacij, izboljšanju funkcioniranja in aktivnosti ter omogočanju sodelovanja uporabnika v vlogi, ki ustreza njegovim življenjskim pričakovanjem in željam.

Fizioterapija

Namen fizioterapije je razvijati, vzdrževati ali ponovno vzpostaviti optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti pri posameznikih in vsemu prebivalstvu v vseh starostnih obdobjih. Fizioterapija se ukvarja z opredeljevanjem in izboljševanjem kakovosti posameznikovega življenja in njegove zmožnosti za gibanje na področjih promocije zdravja, preventive, zdravljenja, habilitacije in rehabilitacije. To obsega telesno, duševno, socialno in duhovno blagostanje.

Vključuje sodelovanje med fizioterapevtom, pacienti/uporabniki, drugimi zdravstvenimi strokovnjaki, negovalnim osebjem, družinami in skupnostjo. V tem procesu se postavijo cilji fizioterapije glede na fizioterapevtsko oceno, znanje in spretnosti, ki so posebni za področje fizioterapije. Z nevrofizioterapevtsko obravnavo vodimo in usmerjamo otroke in mladostnike z razvojnimi motnjami skozi njihov čutno-gibalni razvoj, da dosežejo najvišjo stopnjo gibalnega razvoja in posledično samostojnost v gibanju. Poudarek je na vzpostavljanju kakovostnega gibanja in prenosu le-tega v funkcijo.

S fizioterapijo vplivamo na kompleksne motnje gibanja, motnje ravnotežja in koordinacije, posledice pareze ali paralize udov, motnje senzibilitete in propriocepcije, motnje mišičnega tonusa, zmanjšujemo bolečino, preprečujemo nastanek deformacij oz. sekundarnih motenj in zapletov. Z izboljšanjem in ohranjanjem gibalnih funkcij vplivamo na razvijanje optimalnih funkcionalnih sposobnosti in posledično na izboljšanje kakovosti življenja tako posameznika kot njegove družine in okolice.

Hipoterapija 

Hipoterapija je fizioterapija na nevrološki osnovi z in na konju. Cilj je izboljšanje nevroloških motenj gibanja po nevroloških gibalnih konceptih. Tridimenzionalno gibanje konja z več kot 100 impulzi na minuto, v koraku vodenega konja, se s konjevega hrbta prenesejo na medenico jahača ter stimulirajo gibalne vzorce, ki so identični gibalnim vzorcem med hojo. Pri hipoterapiji tako dosežemo optimalen trening trupa oziroma optimalen trening vzravnave in ravnotežja.

Delovna terapija

Delovna terapija je zdravstvena veja oddelka medicinske rehabilitacije, ki omogoča uporabnikom, da kljub okvaram, omejitvam v izvajanju aktivnosti in zmanjšani zmožnosti za sodelovanje, čimbolj samostojno izvajajo vsakodnevne življenjske aktivnosti – okupacije. Delovni terapevt pri svojem delu upošteva celosten pristop in različne koncepte (RNO, senzorna integracija itd.), pri čemer omogoča uporabniku samostojnejše izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, kar doseže z ocenjevanjem, učenjem namenskih aktivnosti in nenazadnje s prilagoditvami okolja, ki izboljšajo kvaliteto življenja uporabnika. Delovni terapevt deluje na naslednjih področjih: osnovne in širše dnevne aktivnosti, šolanje/izobraževanje, delo, igra, prosti čas ter sodelovanje v družbi.

Logopedija

Logopedija je veda, ki se ukvarja z govorno-jezikovnimi motnjami, jih diagnosticira in proučuje vzroke in posledice njihovega nastajanja ter izvaja strokovne načine njihovega preprečevanja in odpravljanja.

Logoped pri svojem delu odpravlja govorno-jezikovne motnje in vpliva na optimalen razvoj govorno-jezikovnih sposobnosti uporabnika. Pri tem uporablja in izvaja strokovne ter sodobne načine obravnave. Pri uporabnikih, ki imajo moteno govorno-jezikovno komunikacijo v tolikšni meri, da z njo ne zmorejo zadovoljiti svojih napredujočih potreb po komunikaciji, razvijamo govorno-jezikovne sposobnosti s tehnikami in sistemi podporne in nadomestne komunikacije ter z vključevanjem in upoštevanjem neverbalne komunikacije.