Moja zgodba

To je moja zgodba. Vsakdanja, ne posebna. Povem jo tebi. V njej so utrinki nekega doživetja, ki naju spomni, da si deliva skupen svet. Jaz in ti. Z roko v roki. Naj bo najina skupna zgodba glasnejša in slišana.

Vsaka zgodba je pomembna in vredna priložnosti, da je izgovorjena in slišana. V filmu so predstavljene zgodbe mladih odraslih, ki so vključeni v Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna zaradi stanja, katerega nekateri poimenujejo motnja v duševnem razvoju, drugi ga označujejo s pojmom posebne potrebe, spet drugi kot intelektualna ovira. Sami pa se običajno predstavijo z imenom in priimkom.

Zgodbe so nastale na podlagi posnetih intervjujev z njimi. Povedali so, kaj jim je pomembno in kaj želijo sporočiti večinski družbi. Film je nastajal sproti, brez vnaprej pripravljenega scenarija. Ustvarjalci so se s tem odrekli varnosti, ki jo prinaša skrbno načrtovanje zaradi prepričanja, da je pomembno zagotoviti avtentičnost sporočil ljudi, ki v filmu pripovedujejo svojo zgodbo. Tako se je ves čas nastajanja filma odvijal proces učenja in soustvarjanja med pripovedovalci zgodb in ustvarjalci filma. Vsi skupaj si želimo, da bo film dosegel čim širši krog ljudi, da bo osnova za razmislek, za kak pogovor, morda celo kakšno majhno spremembo. Kot se je to zgodilo med nami.

Včasih je pot pomembnejša od cilja.

 

29. januarja so se Jasminko, Bine, Ina in Aljaž odpravili v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. Ob 18.00 so tam predstavljali dokumentarni film Moja zgodba. Pri projekciji filma sta se jim pridružila tudi prijatelja Tine in Martin, ter športni pedagog Andrej in knjižničarka Urška.

Obiskovalci so bili nad filmom navdušeni. Po projekciji filma je sledil še krajši klepet, izmenjava mnenj in vtisov. Naše filmske zvezde pa so s strani Knjižnice Žalec prejele še sladko presenečenje.