Naše velike evropske avanture

Naše velike evropske avanture

04.03.2020

Stare pravljice se začenjajo nekako takole: "Nekega lepega dne ...". Čeprav so zdaj novi časi, mi, ki ne želimo popolnoma odrasti, še vedno verjamemo v pravljice. V želji, da bi v eni od njih živeli, smo si jo morali ustvariti kar sami. Poimenovali smo jo Velika evropska avantura.

Prvo poglavje se je začelo na turoben zimski dan. Ob delu v delavnici smo se pogovarjali o načrtih za dopust. Naenkrat je nekdo rekel, da bi lahko šli na Madžarsko. Od ideje, do načrta letovanja je morda minila kakšna urica, in že nas je oktobra leta 2018 šest sedelo na vlaku za Budimpešto. To pa je bila zares avantura. Vsak s svojim težkim nahrbtnikom smo se opotekali iz vlaka na vlak, nato na metro, tramvaj, avtobus in še kaj. Čudili smo se živahni, milijonski metropoli, prometu, ogromnim parkom, starim zgodovinskim stavbam, nerazumljivemu jeziku, da o njihovem denarju sploh ne govorimo. Komaj smo znali izračunati, koliko stane kava. Zapluli smo po Donavi in videli njihov čudoviti parlament, ki v resnici izgleda, kot iz pravljice. Veliko panoramsko kolo nas je zavihtelo nad strehe najvišjih stavb. Zadihali smo z mestom in pozabili, da prihajamo iz province. Nepozabno in adrenalinsko. Vsi smo soglašali, da naša pravljica zasluži nadaljevanje.

Drugo poglavje: oktober 2019. Naslednja prestolnica, ki nas je klicala, je bil Dunaj. Tokrat smo se peljali s kombijem in pustili težke nahrbtnike doma, vsekakor pa smo vzeli s seboj samozavest in prepričanje, da bomo obvladali tudi to veliko mesto. In res, na metroju smo skakali iz vlaka na vlak kot gazele, čeprav nas je bilo tokrat kar osem. Skoraj ves dan smo pohajali po velikem živalskem vrtu v Schoennbrunu. Sledile so si cerkve, muzeji, parki, na koncu pa še češnja na naši tortici - Prater. Privoščili smo si vrtiljake, avtomobilčke, vlakce smrti in hiše strahov. Kar malo slabo nam je bilo od vsega tega. Vsekakor smo pojedli obvezne dunajske zrezke in cesarski praženec. Evre znamo prešteti, zato nas je zaradi visoke cene kar malo bolela glava. Spet nas je na svojih valovih zazibala Donava. Štirje dnevi so švignili mimo, kot bi rekel "keks".

Zdaj smo že profesionalci in si upamo kamorkoli. Tretje poglavje se bo pisalo meseca maja 2020 z avanturo v Beogradu. Še kar se ne moremo otresti ene in iste Donave. Osem nas namerava skočiti na vlak, na deseturno nočno vožnjo. Nahrbtnike smo že oprali.
Če želite, vas lahko o dogodivščinah obvestimo v naslednji številki.

Lidija Hrnčič Drašković, mentorica

 
 
 

Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna

  • Lokovina 13a,
  • 3204 Dobrna

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.